Strinjam se
Portal CZK.si uporablja piškotke, ki si jih lahko podrobneje ogledate tukaj.
- session cookie: izbira jezika, normalno delovanje strani, poteče takoj ob zaključku seje in se v skladu z GDPR naloži tudi brez privolitve,
- google analytics: statistika obiska, se ne naloži brez privolitve,
- test cookie: preveri, če imate piškotke sploh omogočene, v nasprotnem primeru niti ne kaže tega opozorila
Prijava





V primeru težav s spletno stranjo vas
prosimo, da kontaktirate info@czk.si.
Registracija



[?]

PrijavaENGSLO
Prijava
Nazaj
Evropska Agenda za kulturo: Delovni načrt za kulturo 2015-2018
(OMK) Delovna skupina za odprto metodo koordinacije
11. januar 2018
Ključne besede:

razvoj KKS



Vloga javnih politik pri razvoju podjetniškega in inovacijskega potenciala na področju kulturnega in kreativnega sektorja. 

Poročilo delovne skupine za odprto metodo koordinacije (OMK), ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov v zvezi z Evropsko unijo.

Inovativna moč kulturnega in kreativnega sektorja je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj evropskih gospodarstev in družb, ker:

  1. ustvarja blaginjo in kohezijo;
  2. oblikuje javni prostor, ki ga uporabljajo milijoni Evropejcev;
  3. z novimi kreativnimi prispevki in metodami modernizira gospodarske panoge in poslovne sektorje;
  4. daje pomen in občutek pripadnosti;
  5. izboljšuje mestna in podeželska območja;
  6. oblikuje naše izdelke in storitve;
  7. ustvarja in digitalizira vsebine;
  8. bogati naše vizualne izkušnje;
  9. ponuja vsebine za razprave.

Rešitve za vključujočo in inovativno družbo – nova vizija družbe

Kulturni in kreativni sektor (KKS) je uspešen v smislu rasti, delovnih mest in odporno- sti proti krizi. Hkrati pa je tudi ena od gonilnih sil inovacij, zato se pri oblikovanju prihodnosti Evrope v ta sektor izplača vlagati več. Poleg tega, da je gospodarsko pomemben, ima namreč še dodatno vrednost: zmožnost ustvarjanja pozitivnih sprememb v družbi in za družbo, in sicer s krepitvijo blaginje ljudi. Znotraj evropskega okvira za inovacijsko politiko je potreben dodaten razmislek o socialnih in družbenih vidikih kulturnega in kreativnega sektorja, saj je ta sposoben zagotoviti inovativne rešitve za težave, s katerimi se sooča naša družba. Te rešitve lahko uresničimo, če bodo ljudje pripravljeni uporabljati kreativna orodja in metode, ki jih ponuja ta sektor.

  • Program EU Ustvarjalna Evropa bi moral po letu 2020 še naprej financirati projekte na področju kulture in kreativnosti, hkrati pa še naprej spodbujati socialne inovacije in mednarodno prenašanje znanja.
  • Podporni programi EU (npr. strukturni, investicijski, inovacijski, raziskovalni itd.) bi morali še bolj upoštevati potencial kulturnega in kreativnega sektorja na področju socialnega in vključujočega inoviranja1  ter zagotoviti ustrezne raziskovalne okvire.
  • Nacionalne, regionalne in lokalne ravni upravljanja bi morale omogočiti razpravo, pa tudi oblikovati podporne programe in ustrezne okvire za merjenje družbenih koristi in blaginje, ki jih ustvarja kulturni in kreativni sektor.

Vrednost majhnega – nova vizija ekonomske politike

Večina podjetij v evropskem kulturnem in kreativnem sektorju, pa tudi v drugih sek- torjih, je mikropodjetij, s precejšnjim številom samozaposlenih. Čeprav je kulturni in kreativni sektor v smislu velikosti podjetij majhen, pa v celostnem smislu v Evropi dosega velikost nemške avtomobilske industrije. Zato je ključnega pomena, da naj- demo nove poslovne modele in inovativne načine za ustvarjanje nove vrednosti tako za sama podjetja kot tudi za njihove stranke. Kulturni in kreativni sektor pomembno prispeva k ustvarjanju neopredmetene vrednosti zase in za druge poslovne sektorje.

Tej značilnosti bi bilo treba dati večji pomen in jo v celoti upoštevati v vseh programih finančne in nefinančne podpore. Poudarek teh programov bi bilo treba preusmeriti na mala in srednje velika podjetja (MSP) ter mikropodjetja in na vrednost, ki jo ustvarjajo v okviru evropskega gospodarstva. Pri načinu zagotavljanja podpore kulturnemu in kreativnemu sektorju so potrebne inovacije, tako da bodo lahko vse ciljne skupine KKS sodelovale in imele dostop do programov finančne in nefinančne podpore.

  • Program EU Ustvarjalna Evropa za obdobje po letu 2020 bi zato moral obsegati nove usmeritve, ki bodo spodbujale uporabo inovacijskega potenciala kulturnega in krea- tivnega sektorja, vključno z inovacijami in programi podpore pri upravljanju.
  • Programi EU za podpore (npr. strukturni, investicijski, inovacijski, raziskovalni itd.) bi morali sistemsko upoštevati mikrostrukturo podjetij na področju kulturnega in kreativnega sektorja ter neopredmeteno vrednost, ki jo ustvarjajo za evropsko gospodarstvo, zato da bi lahko podjetja te programe izkoristila. Oblikovati je treba programski okvir za integrirano podporo.
  • Nacionalne, regionalne in lokalne ravni upravljanja bi morale oblikovati integrirane ekosisteme za KKS, s katerimi bi omogočile dostop do vseh podpornih struktur in podpornih programov na enem mestu. Podporni ekosistemi za podjetništvo in inovacije bi morali vključevati kombinirane ukrepe za KKS in druge gospodarske dejavnosti.

Kultura razprave in eksperimentiranja – nova vizija za dialog in soustvarjanje

Glavni izzivi 21. stoletja so in bodo v glavnem kulturne narave, saj se v tem času pod vprašaj postavljajo človekove vrednote in pravice, ogrožena je demokracija (tudi v digi- talnem svetu), ljudje in organizacije pa iščejo nov smisel. V takih razmerah so potrebni izmenjava mnenj in dialog med čim večjim številom državljanov ter inovativen prispevek kulturnega in kreativnega sektorja. Oba pola sektorja namreč omogočata prostor,v katerem lahko uspeva socialni dialog, vendar lahko oba tudi hitro postaneta žrtev partikularnih interesov različnih interesnih skupin. Na vseh ravneh (mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni) torej potrebujemo varen prostor za razpravo, v kombinaciji z medsektorskimi politikami kulturnega in kreativnega sektorja za njeno spodbujanje.

  • Program EU Ustvarjalna Evropa za obdobje po letu 2020 bi torej moral biti inovativen v smislu področja uporabe in njegovega dosega. Vključevati bi moral dodaten sklop za razpravo o univerzalnih človeških vrednotah in kulturno izmenjavo, filozofske pogovore in tudi praktične eksperimente.
  • Takšna iniciativa zahteva polno sodelovanje čim večjega števila državljanov in deležnikov vseh starosti in iz vseh okolij. Podporne programe EU (npr. struktur- ne, investicijske, inovacijske, raziskovalne itd.) je treba oblikovati v sodelovanju z deležniki, zagotavljati pa bi morali ustrezno okolje za eksperimentiranje in tudi za neuspehe.
  • Nacionalne, regionalne in lokalne oblasti bi morale oblikovati podporne programe v sodelovanju z deležniki in uporabniki. Tako lahko določijo konkretne potrebe, ki se lahko obravnavajo s pomočjo inovativne moči kulturnega in kreativnega sektorja.

Za uresničevanje te inovativne strategije bodo potrebne dodatne proračunske investicije na vseh ravneh upravljanja, ki bodo zagotovile uresničitev teh vizij.


VSEBINA

Izjava o viziji 6

1 Uvod 9

2 Opredelitve in kontekst 16

2.1 Opredelitve 16

2.2. Kontekst – življenjski cikel v kulturnem in kreativnem sektorju 21

3 Podpora inovacijam in podjetništvu 27

3.1 OKVIR – okvirne politike in strategije 27

3.2 STRUKTURE – podporno okolje 38

3.3 SODELOVANJE – medsektorske inovacije 50

3.4 UPORABNIKI – uporabniško spodbujene inovacije in soustvarjanje 62

3.5 TERITORIJ – krajevno omejene inovacije 72

4 Sklepne ugotovitve 84

5 DODATNO GRADIVO 90

5.1 OKVIR – okvirne politike in strategije 90

5.2 STRUKTURE – podporno okolje 91

5.3 SODELOVANJE – medsektorske inovacije 92

5.4 UPORABNIKI – uporabniško spodbujene inovacije in soustvarjanje 93

5.5 TERITORIJ – krajevno omejene inovacije 94